Z Darkom se pogosto srečujeva z vprašanji kot so: “Zakaj potujeta z otrokoma tako daleč?” ali pa: “Kaj imajo otroci od tega? Saj se ne bodo nič spomnili, to je potrata časa in denarja.” ali pa: “Za potovanje z otroci potrebuješ toliko prtljage, da najboljše da najamemo kar cel avtobus.” ali pa tiste tihe variante: “Mučita otroka, ko ga vlečeta na letalo.“, “Sploh ne pomislita na otroke, ko se tako daleč peljeta. Samo nase mislita.” in podobno. Vam je (po)znano? Ali pa ste celo enakega mnenja?

No, spodaj nekaj razlogov, zakaj midva misliva, da je to nekaj najlepšega. 🙂

1. POTOVANJA Z OTROKI SO STRESNA

Potovanja so krasna, ker je takrat res čas samo za nas. Čas za družino. Odklopimo vse in se posvetimo en drugemu. Pa naj bo to izlet v sosednjo vas ali daljše potovanje, tako časovno kot po kilometrih. Potovanja nas naredijo še bolj povezane in močnejše v novih situacijah. To je čas, ko vsakdanji stres izgine, ko so naše misli povezane s potovanjem in doživetji. Na potovanjih se lahko zgodijo nepredvidljive stvari, ki jih rešuješ skupaj, kot družina. In tudi če ne gre vse gladko, ustvarjaš skupne spomine, izkušnje in doživetja.

 

2. POTOVANJA Z OTROKI ZAHTEVAJO CEL KUP PRTLJAGE

Če sem se na potovanjih kaj naučila, je kako zminimizirati prtljago. S sabo vzeti toliko stvari, ki jih resnično potrebujemo in ne še milijon stvari “za vsak slučaj”. Verjetno bo kdo rekel, ampak ja, otrok potrebuje avtosedež, voziček, previjalno torbo, sedež za mizo in tako naprej. Ja, se strinjam. Ampak vse te stvari uporabljamo tudi doma, ali ko gremo na obisk k babici.

Za na pot vedno spakiram toliko plenic kot jih potrebujemo do destinacije (+2 za rezervo), potem plenice kupim tam. Prav tako lahko na destinaciji kupiš adaptirano mleko, čaje in ostalo hrano in pijačo. Tudi doma bi bilo po vsej verjetnosti treba v trgovino, ali ne?

Kar se tiče igrač – otroci niso komplicirana bitja, ponavadi smo odrasli bolj. S sabo vzamem 2-3 najljubše (enostavne) igrače, ena izmed njih so sigurno barvice. Potovanja nam nudijo cel kup možnosti za nove igre na poti, izdelovanje lastnih spominkov, pa naj bodo to kamenčki na plaži, ki jih pobarvamo, listki dreves ali školjkice iz katerih naredimo okvir za sliko. Lahko ustvarimo improviziran “človek ne jezi se” iz kamenčkov, se igramo pantomimo, štejemo tunele, viadukte, tovornjake, avtobuse, letala in prometne znake na poti. Potovanja so tudi čas, ko vsa družina kolikor se le da izpreže od elektronike, televizije in vsakdanje rutine.

 

3. POTOVATI Z OTROKI JE DRAGO

Je in ni. Veliko hotelov (in agencij) ima danes v ponudbi otroke do določene starosti gratis. Za potovanja z letali do drugega leta ponavadi plačaš samo letališko pristojbino, kasneje karto, ker mu pripada sedež. Hrano, pijačo in razne priboljške bi kupili tudi, če bi ostali doma. Prav tako ima ogromno muzejev in atrakcij za otroke brezplačen vstop ali zreducirano ceno.

 

4. POTOVATI Z OTROKI NIMA SMISLA, SAJ SI NIČ NE ZAPOMNIJO

Od rojstva dalje jima prepevam pesmice, pa si jih ne zapomnita ali razumeta. Od rojstva dalje jima berem pravljice, pa si jih ne zapomnita ali razumeta. Vsaj ne vsega. Od rojstva dalje se z njima pogovarjam, kot z odraslima osebama, tudi, če tisti trenutek ne razumeta vsega. Ampak tako napredujeta in se razvijata.

In če smo pošteni: se spomnite vseh podrobnosti z zadnjega izleta/dopusta? Kaj pa tistega 5 let nazaj, mogoče 10? Koliko se spomnete iz svoje mladosti, kot otrok? Jaz priznam, da se ne spomnim vsega. Spomnim se vonja v kampu vsak večer, delanje gradov iz mivke, kako je en gospod na hitro prepričal ata, da smo šli na izlet z ladjico, spomnim se našega izleta v Minimundus, ko me je bilo celo pot strah, da sem pozabila doma prižgan likalnik in ko se bomo vrnili bo vse pogorelo. Spomnim se kako nas je mama vse tri peljala z vlakom na božični sejem in še danes mi ni jasno kako je uspela kupiti vsa darila, brez da bi mi to videli. Ne spomnim se vsega, imam pa lepe spomine, občutke in izkušnje.

Z otrokoma potujeva od njunega rojstva. In upava, da bova tudi njima pustila dobre občutke, doživljaje in meglene spomine, ki ju bodo spremljali celo življenje.

 

5. OTROK JE PREMAJHEN ZA POTOVANJE

O ne, ni. Na potovanju lahko doživiš skoraj vse, kot če bi šel sam ali pa še več. In včasih paše. Včasih paše hraniti hrčke na Tenerifih namesto plezati po vulkanu. Včasih je boljše preživeti cel dan v živalskem vrtu v Pragi ali pa se voziti s tramvajem kot pa žurati celo noč v pivnicah. Včasih je lepše namesto biti v dežju v sobi na morju, se zapeljati 70 km stran in uživati na soncu v izlivu reke v morje. Včasih je lepše iskati kavarno z igrali kot pa piti kavo v prvem kafiču in buljiti vsak v svoj telefon. In polja sivke niso nikoli tako lepa, če jih ne doživiš z otrokom, ki voha te lepe cvetove in se ti ob pogledu nanj topi srce.

 

6. SPLOH SE NE ZNAM ORGANIZIRATI ZA POT Z OTROKI

Ni lahko, če nimaš veliko časa in izkušenj. Dobra opcija v tem primeru je, da potuješ z agencijo.

V nasprotnem primeru pa midva najprej določiva cilj. Potem Darko zriše na google maps približno pot, da dobiva približen strošek goriva, raznih vinjet, avtocest, ladij, trajektov, parkirišč in podobno.

Nato razdeliva pot po delih – koliko približno bomo prevozili vsak dan. Zraven vračunava postanke za wc, dojenje, da se vsi malo razmigamo, kaj pojemo.

Potem začnem jaz na poti iskati kaj si bomo ogledali. Za določene stvari že vem, ker so moja (najina) dolga želja, za določene pobrskam. Prebiram popotniške bloge, moj najljubši vodič Eyewitness, preverim na nacionalni turistični strani in narediva približen plan. Vedno imava v mislih, da obstaja možnost, da kaj izpustimo oziroma najdemo še kaj drugega. Sploh pri roadtripih se radi ustavimo tam, kjer nam je všeč. Da je za vsakega nekaj 🙂

Potem brskava za prenočišči. Nekaj rezervirava v naprej – kar sva sigurna, nekaj poiščemo na poti.

In voila – plan potovanja je pripravljen.

7. LETOS NI PRAVI ČAS, BOMO NASLEDNJE LETO

Kdaj pa je pravi čas? Grem skoraj staviti, da ne bo niti naslednje leto, niti leto kasneje, niti čez tri leta.

Nehajte iskati izgovore.

Nehajte čakati.

Začnite planirati svoje potovanje/izlet zdaj.

Ni treba da greste za mesec dni v Azijo, ni treba da greste z letalom, niti ni treba da porabite na tisoče evrov.

Pojdite na izlet po Sloveniji, v sosednjo Avstrijo, Italijo, Madžarsko ali Hrvaško. Pojdite za en dan ali par dni. Samo opogumite se. Ko boste enkrat začeli, boste težko nehali.