Mini pustolovščina v Celju

Iskanje Alminega skrivnostnega zaklada v Celju

Pride dan, ko bi si želel nekaj početi v mestu in enostavno nimaš več ideje kaj. Rad bi počel nekaj novega, nekaj zabavnega, nekaj da bo všeč ne le otrokom, ampak tudi odraslemu delu družine.

Pri raziskovanju kaj početi, smo naleteli na krasne pustolovščine – Mini Adventures, Stride and seek. Čeprav sva z Darkotom na začetku bila skeptična ali bo to zabavno za Makija, kako bo z Akslom in predvsem kako se bova zabavala midva, so bile vse skrbi odveč.

Na našo prvo pustolovščino smo se odpravili v Celje, moje srednješolsko mesto in mesto, kamor dostikrat zaidemo.

Mini pustolovščina je lično zapakarina v trajni vrečki iz blaga. V njej je zemljevid izbranega mesta, ki te na enostaven način popelje po ulicah, kjer z namigi odkrivaš točke, ki te pripeljejo do končnega cilja in zaklada. Priložene so tudi broške z junaki, s katerimi si mi popestrimo vožnjo v avtu, ko izžrebamo katerega junaka bo imel pripetega vsak izmed nas. Priložena je tudi kuverta s pravilnim odgovorom in simpatično pisalo, ki ga potrebujemo za označevanje rešenih namigov.

Najprej smo izžrebali broške, nato sva Makiju razložila osnove zemljevida. Kljub temu, da je štiriletnik in da normalno ni možno od njega pričakovati, da se bo kar naučil brati zemljevid, je za njega bilo zanj zelo zanimivo sodelovati, spremljati kje so točke na zemljevidu, spoznati, da je to stvar, ki nam pomaga priti od ene točke do druge in poiskati zaklad.

Namigi so jasni in zanimivi. Komaj je čakal, da najdemo točko in že ga je zanimalo kakšen je naslednji namig, kje je naslednja točka, ki jo moramo poiskati. Naš sprehod, če lahko temu tako rečemo, je bil zanimiv tudi za leto in pol starega Aksla. Sicer ni vedel za kaj gre, ampak naše navdušenje ga je gnalo naprej z nami in skupaj z Makijem je vriskal, ko smo odkrili, kar smo iskali.

Moram priznati, da sva se zabavala tudi midva in iskanje Alminega skrivnostnega zaklada je bilo za nas eno boljših doživetij v Celju.

Več podrobnosti ne bom izdala, saj je čar vsega, da sam odkriješ zaklad in se zraven neizmerno zabavaš. Pustolovščina v pravem pomenu besede.

Vsekakor pa bo to od sedaj naprej eno najljubših daril za naše prijatelje in njihove otroke. Pa tudi mi si bomo razširili zbirko, saj je dogodivščina primerna za vse letne čase.

*Objava je napisana iz srca in zanjo nismo prejeli nobene finančne spodbude.

Top 6 predlogov za predbožične izlete v tujino

Predbožični izleti imajo svoj čar. Čarobne lučke, vonj po kuhančku, cimetu, pisane stojnice, adventni koncerti in mraz. Vse skupaj je krasno doživetje tako za nas starejše kot za naše najmlajše.

DUNAJ

Dunaj je prestolnica sosednje države Avstrije. Predlagam, da se najprej ustavite pri palači Schonbrunn, ki velja za najbolj obiskano znamenitost Dunaja. Palača, ki je nastala v 17. stoletju in v 18. in 19. stoletju služila kot poletna rezidenca Habsburžanov, je manjša kopija pariškega Versaillesa. V njej se nahaja 1441 soban, v najljubših sobah Marije Terezije pa je v začetku 19. stoletja bival tudi Napoleon. Za ogled palače je potrebno plačati vstopnino, priporočam ogled Otroškega muzeja, ki se nahaja v pritličju.

Pred palačo se v adventnem času nahaja sejem. Vsekakor pa se je vredno sprehoditi po ogromnem parku, katerega del je tudi ZOO. Sprehod po parku je brezplačen, medtem  ko je za ZOO potreben nakup vstopnice.

Schonbrunn je v zimskem času odprt od 08:00 – 17:00. Žal mali pasji prijatelji v palači in parku niso dovoljeni.

Dunajska Ringstrasse, ki je pred leti praznovala 150 let, je eden najlepših bulvarjev na svetu. Dunaj je dejansko izstrelila med najlepše prestolnice na svetu. Ob njej so nanizane največje znamenitosti Dunaja, kot so Umetnostnozgodovinski in Prirodoslovni muzej, mestna hiša (Rathaus), parlament, univerza, borza, Dunajska državna opera, Burgtheater, Votivna cerkev in pa parki kot so Rathaus park, Volksgarten in Burggarten. Tu se definitivno velja ustaviti na čudovitem adventnem sejmu pred Rathaus.

V samem centru mesta je nekako obvezno iti na Sacher tortico v Hotel Sacher, ki se nahaja za dunajsko opero. V centru tudi ne moreš mimo največje znamenitosti – Štefanove cerkve, najpomembnejše gotske stavbe v Avstriji. Da pa ne bo lakota prehuda, pojdite še na dunajski zrezek s krompirjevo solato v Figlmuller.

GRAZ

Graz ali po slovensko Gradec je prestolnica avstrijske zvezne dežele Štajerske. Vsi ga več ali manj poznamo po nakupovalnih središčih, a vendar Graz ponuja veliko več od tega. Zagotovo najbolj obiskana znamenitost v času od 1.-6.decembra so ledene jaslice v Landhaus courtyard, pripravljene iz 45 ton ledu. Krasno je v samem centru mesta, kjer se lučke razprostirajo po renesančnih dvoriščih in med baročnimi palačami dopolnjenimi z inovativno sodobno umetnostjo. Tam se najhaja tudi največji božični sejem.

Nekako obvezno se je sprehoditi do umetnega otoka na Muri in če boste imeli srečo, boste naleteli na kakšen koncert.

Čeprav sprva zgleda naporno, pa je vzpon po stopnicah na hrib Schlossberg z razgledno ploščadjo in stolpom z uro (Uhrturn) vreden vsake stopnice. Stolp z uro je visok 28 metrov in je bil zgrajen leta 1550.

SALZBURG

Še ena krasna predbožična destinacija s kopico adventnih sejmov, največji je nasproti Salzburške stolnice, v kateri je bil tudi krščen J.A. Mozart. Prva različica adventnega sejma se je tu pojavila že v daljnem 15. stoletju. V Mozartovem mestu ne moremo mimo Mozartove rojstne hiše na Žitni ulici in degustacije Mozartkugelln v eni izmed priljubljenih kavarn. Mestno jedro je polno prečudovitih palač, cerkva, dvorcev, nad mestom se bohoti mogočna trdnjava Hohensalzburg, največji v celoti ohranjen grad v Srednji Evropi. V mestu je ogromno kulturnih dogodkov in koncertov, zato je skoraj nemogoče, da ne bi prisluhnili v adventnemu času vsaj enemu v kateri izmed cerkva.

BUDIMPEŠTA

Budimpešta je zame visoko na seznamu že samo zato, ker sem naravnost zaljubljena v gotsko arhitekturo. Mesto na pol deli reka Donava. Na desni strani se tako nahaja Budim, na levem bregu pa Pešta.

Na Buda strani se nahaja grad Buda, z obzidja katerega se ponujajo krasni razgledi na Donavo, osem mostov na njej in Pešta stran. Tu je tudi krasna gotska Matijeva cerkev iz 13. stoletja.

Na Pešta strani je čudovit gotski parlamet in pa znamenita mogočna Štefanova bazilika iz začetka 20. stoletja, pred katero je največji adventni sejem. V Budimpešti se zapeljite tudi z metrojem oziroma podzemno železnico. Je namreč druga najstarejša podzemna železnica na svetu. V kolikor imate možnost ostati več dni, si le privoščite še kopanje v enih izmed znanih term. Najbolj znane so Király, Rudas, Gellért, Lukács in Széchenyi. V sami Budimpešti se nahaja 118 vrelcev, iz katerih dnevno prihaja čez 70 milijonov litrov termalne vode na dan.

PRAGA

Praga je naša najljubša predbožična prestolnica in zato se z izjemo lanskega leta (ker sem ravno rodila Aksla) odpravimo tja na izlet za par dni vsako leto. Vsako leto se s tramvajem odpeljemo na Hradčane, si ogledamo menjavo straže in uživamo v razgledu na Prago. Potem se peš odpravimo navzdol do Vltave, se sprehodimo čez Karlov most, mimo židovske četrti do Starometskih namesti. Potem si privoščimo kavo na terasi hotela U prince in uživamo v razgledu na Astronomsko uro. Odpravimo se na golaž v eno izmed pivnic (nam najljuši sta U medvidku in Potrefena Husa) in uživamo v božičnem vzdušju na Vaclavskih namesteh. Če čas in vreme dopuščata en dan zagotova pripada ogledu ZOOja, meni daleč najlepšega živalskega vrta v Evropi. Praga ima cel kup adventnih sejmov, meni najljubši so tisti na praškem gradu, Starometskih namesteh, Vaclavskih namesteh in Havelske trziste.

ZAGREB

V Zagrebu, priznam, še nismo bili. Je pa definitivno na našem seznamu. Glede ne to, da je bil tri leta zapovrstjo razglešen za “Best Cristmas market” s strani Europe’s Best Destinations, verjamem da sodi na ta seznam, kljub temu da nismo bili tam.

In ker ne morem napisati s prve roke, kako je tam, prilagam povezavo do dogajanja. Definitivno pa po obisku adventnega Zagreba napišem še s prve roke kako je bilo.

TOP predlogi za ogled lučk v Sloveniji

Tudi v Sloveniji imamo nekaj krasnih krajev, ki v adventnem času zažarijo v vsej svoji veličini.

LJUBLJANA

Letos se praznični program v Ljubljani začenja 30. novembra s slavnostnim prižigom lučk. Ljubljano bodo tako krasile kot že nekaj let poprej
40 kilometrov svetlobnih verig in več kot sto reflektorjev ter številni drugi okraski. Odprli se bodo adventni sejmi na Bregu, Prešernovem, Pogačarjevem in Kongresnem trgu ter Cankarjevem, Gallusovem in Petkovškovem nabrežju. Prireditev je del festivala December v Ljubljani

MOZIRSKI GAJ – BOŽIČNA BAJKA SLOVENIJE

V Mozirskem gaju bomo letos uživali v okrasitvi s kar 1.200.000 lučkami. Zaradi gneče na blagajni priporočamo nakup vstopnic preko spleta. Vse o vstopnini in popestritvah za najmlajše lahko najdete na tej povezavi.

KOPER – ČUDOLANDIJA

Koper je letos zažarel v prazničnih lučeh po vzoru Londona že 9. novembra. Čudolandija, vredna pol milijona evrov bo poleg čudovite razsvetljave po celem mestnem jedru kmalu bogatejša še za drsališče ob morju. Tako nas morje vabi tudi pozimi, ne samo poleti. Več o spremljevalnih dogodkih pa lahko pobrskate na Facebook strani Visit Koper

ČAROBNI DECEMBER V MARIBORU

V Mariboru bo prižig lučk 23. novembra. Praznično vzdušje bodo poleg praznične okrasitve v štajerski prestolnici pestrili tudi sejmi, koncerti in zabave. Več o programu si lahko preberete na tej povezavi

PRAVLJIČNO CELJE

V Celju se bodo lučke prižgale 1. decembra. Celje ponuja bogat spremljevalni program, za najmlajše pa je zagotovo najbolj zanimiva Pravljična dežela, katere otvoritev bo 14. decembra in bo odprta vsak dan do 31. decembra, ko se zaključi z otroškim silvestrovanjem. Strnjen program je težko najti, najbolj si lahko pomagate s to povezavo

BOŽIČNI VOJNIK

Božični vojnik odpira svoja vrata 15. decembra. Poleg krasne okrasitve in bogatega spremljevalnega programa je v Vojniku rdeča nit največja razstava jaslic na Slovenskem. 
Več o programu si lahko preberete na tej povezavi.

ZIMSKA PRAVLJICA NA BLEDU

30. novembra bo pestro dogajanje na Jezerski promenadi na Bledu. Praznični sejem, spremljevalni dogodki in koncerti ter poštni urad decembrskih mož so le nekatere od zanimivosti. Več o programu si lahko preberete na tej povezavi

KRŠKO

V Krškem se bo praznično dogajanje začelo v soboto, 1.decembra ob 8:00 zjutraj z Miklavževim sejmom, ob 17:30 uri pa bodo prižgali lučke. Celoten program decembrskega dogajanja v Krškem si lahko ogledate na tej povezavi. 

ČAROBNI DECEMBER V DOMŽALAH

Tudi v Domžalah bodo otvorili Čarobni december s prižigom lučk na novoletnem drevesu 1. decembra, kateremu bo sledila zabava. Več o dogodkih v Čarobnem decembru lahko spremljate na tej povezavi

PREŠERNI DECEMBER V KRANJU

V Kranju so za Prešerni december pripravili bogat kulturni in spremljevalni program. Lučke bodo prižgali v ponedeljek, 3. decembra. Več o ostalih dogodkih pa si lahko preberete na tej povezavi

Smo na kakšen čaroben kraj pozabili? Dopišite ga in dodali ga bomo. 

Sardinija – evropski Maldivi

Za junijski dopust sva planirala road trip na Švedsko. In potem sva si dober mesec pred odhodom premislila, še danes ne vem zakaj in kako, in se odločila za road trip na Sardinijo.

Aksel je imel malo več kot pol leta, Maki tri leta.

Vse skupaj smo mogli natempirati na obnovo kuhinje, ki smo jo res prenavljali od vrha do tal, da bomo odsotni v času, ko se bo izravnalna masa na tleh vlivala in sušila.

Pakiranje je bilo pestro, že kar standardno zadnjo sekundo.

Darko je karte za trajekt rezerviral dober mesec prej preko spletne strani https://www.aferry.com/. Preizkusil je več variant in izbral cenovno ugodno opcijo. Sicer sva najprej razmišljala o nočni vožnji s trajektom, ampak se je na koncu nočna vožnja z avtom in dnevna s trajektom izkazala za najbolj optimalno. Seveda sem si jaz še zadnjo sekundo namislila, da bi se vračali preko Civitavecchie in si ogledali še Rim. Če pa smo že tako blizu, no 🙂

Vožnja Livorno – Olbia, kabina, kosilo za 3 osebe ter povratna karta Olbia – Civitavecchia in 3 kosila so nas stala 280€.

Od doma smo se odpravili ob 22:00, ko sem spakirala še zadnje malenkosti.

Aksel je zaspal takoj, Maki pa je bil tako vznemirjen, da je že pred avtocesto spraševal, če bomo kmalu na morju. No, tudi njega je kmalu zmanjkalo.

Naš prvi cilj je bil Livorno, z vmesnim postankom v Pisi, če ne bomo po poti zgubili preveč časa. Z Darkotom sva se med vožnjo menjavala, fanta pa sta spala. Aksel je celo prvič v življenju prespal noč – brez zbujanja.

V Piso smo prispeli ob 5:20. Rana ura, zlata ura. In tokrat se je res izkazala za zlato, saj smo doživeli čudovit sončni vzhod in si ogledali znamenitosti v vsej njihovi veličini v miru.

Ker časa vseeno ni bilo na pretek, smo obiskali “samo” Trg oziroma Polje čudes. Le tega sestavljajo pokopališče, katedrala, krstilnica in seveda poševni stolp.

Ker smo bili zgodnji, ni bilo ljudi, ni bilo gneče in imela sem občutek, da je Pisa samo naša.

Po hitrem ogledu smo se odpravili proti pristanišču v Livornu, ki velja za eno največjih pristanišč v Italiji. Po dobri uri in pol čakanja, smo se vkrcali na trajekt za Sardinijo, natančneje Olbio. Darko je šel po ključe kabine, ki se je izkazala za najboljšo odločitev ever. Midva sva namreč celo noč prebedela, čakala nas je osem urna vožnja do Sardinije. Tako smo si lahko privoščili nekaj uric skupnega brezskrbnega spanca, nekaj pa sva si pošteno razdelila – eden spi, drugi čuva otroka 🙂 Vmes smo skočili še na kosilo, ki roko na srce ni nekaj ekstra, ampak je pa prišlo prav. Tako je vožnja do Olbie minila zelo hitro.

Od Olbie, do La Ciaccie, kjer smo imeli preko airbnb rezerviran apartma je bilo 85 kilometrov, oziroma dobro uro in pol vožnje. Vožnja je potekala po notranjosti otoka, kar je ubilo vsa moja pričakovanja, kako bom končno videla te fantastične plaže in obalo Sardinije.

Apartma je bil krasen, iskreno, lepši kot na slikah. Za 30€ na dan je v bistvu bil top. Kuhinja z vso posodo, pralni stroj, hladilnik, zamrzovalnik, tv in krasen, velik bazen zunaj, v katerem smo bili večinoma sami, saj še ni bilo navala turistov.

Sardinija je drugi največji sredozemski otok, ki je po površini malo večja od Slovenije in ima približno 1.650.000 prebivalcev. Zaradi njene južne lege, temperature skoraj nikoli ne padejo pod 10°C, več dežja pa se lahko pričakuje od novembra do nekje marca.

Cene goriva so kar precej višje od tistega, kar smo navajeni tako iz Slovenije, kot tudi celinske Italije. Na otoku je tudi “avtocesta”, za katero pa ni potrebno plačati cestnin. Omejitev je v večini 90 km/h, na nekaterih predelih celo 110 km/h.

Javni prevoz je na Sardiniji precej slab, razen v mestih kot so Alghero, Olbia in Cagliari.

Hrano in pijačo smo kupovali v EuroSpinu ali Lidlu, kruh pa seveda v sosednji pekarni. Cene so primerljive našim.

PLAŽE

Vsak dan smo si izbrali eno do dve plaži, ki smo ju obiskali. Ja, ne glede na vse, plaže so tisto, zaradi česa prideš na Sardinijo. Če me na ostalih dopustih žene tudi zgodovinsko-umetniško-arhitekturni duh, ga na Sardiniji ni bilo kaj dosti naokoli.

Sardinija ima več kot 2000 kilometrov obalnega pasu, kar pomeni več kot 500 čudovitih plaž, ena lepša od druge. Ne pravijo ji zastonj evropski Maldivi. Plaže označene z zeleno zastavico so plaže primerne za družine. Poleg dolgih plaž, luštnih majhnih zalivčkov, strmih klifov in skritih jam, so na Sardiniji tudi plaže za nudiste in pasje plaže.

Prvi dan smo malo tipali, zato smo dopoldne šli kar na lokalno plažo v La Ciacci.

Popoldne smo se prestavili na nekaj kilometrov oddaljeno plažo blizu mesteca Valledoria – Spiaggia di San Pietro. Plaža je mivkasta, dolga nekaj kilometrov, pogled nese vse do Castelsarda. Parkirišče je urejeno ob plaži in stane 60 centov na uro.

Drugi dan smo obiskali plažo v bližini Alghera. Med mestom in Neptunovo jamo smo našli mivkasto plažo, parkirišče pa je seveda bilo plačljivo – 3€ za tri ure. Plaža je bila precej natrpana, vendar luštna.

Popoldne smo se zapeljali do vhoda v Neptunovo jamo ( Grotta di Nettuno), ki se nahaja cca 25 km stran od Alghera, vendar jo zaradi malih otrok nismo obiskali.

Do jame namreč vodi 654 stopnic z rta Capo Caccia. Za ogled kraške jame zaračunajo seveda tudi vstopnino. Cena za odrasle je 13€, medtem ko je za otroke od 3-12 let cena 7€. Če se želite izogniti stopnicam, se do jame lahko pride tudi z ladjico, vendar vas bo to stalo za odraslega še vsaj dodatnih 15€ več, za otroke pa vsaj 7€ več (odvisno od ladijske družbe).

Pozno popoldne smo si privoščili še zabavo v bazenu pred apartmajem.

Naslednji dan smo se odpravili proti najbolj znameniti plaži – Stintino oziroma La Pelosa.

Na poti smo se najprej ustavili na mestni plaži v Porto Torres. Zakaj? Kul nam je bilo. To je tisto, ko nekaj vidiš, se ustaviš in greš na plažo. Najbolj zanimivo mi je bilo, da je na plažo prišlo kar nekaj ljudi v poslovnih oblekah. Slekli so se, skočili v morje, se posušili, oblekli nazaj v poslovna oblačila in s čevlji v roki odkorakali proti mestu. Namesto malice – skok v morje, zakaj pa ne.

No, La Pelose nismo videli ta dan (in tudi naslednje dni ne). Smo pa našli nam eno najlepših plaž, kjer sicer kar piha, ampak občutek je pa kot da si na Maldivih (čeprav še tudi tam nismo bili).

Offroad do plaže na Stintinas je bil vreden. Vreden vsega rukanja, prašne ceste in vseh dvomov kam za vraga gremo.

Na poti nazaj je sledil še obvezen postanek pri slonu – Roccia dell’Ellefante. 🐘 Nisi bil na Sardiniji, če nisi vidu slona. 🐘

Nov dan – nov cilj. Tokrat Capo Testa.

Prva plaža je bila pri mestecu Rena Majore. Sicer je plaža opevana, nam ni bila nekaj posebnega, zato smo tudi kar hitro nadaljevali pot naprej.

Naš naslednji cilj je bil rt Capo Testa. Po pričakovanju je bilo tam kar polno, komaj smo dobili (plačljivo) parkirišče. Najbolj zanimivo je bilo, da je na rt vodila ozka cesta, na obeh straneh ceste pa sta bili plaži. Na eni strani skalnata, na drugi pa mivkasta. Tukaj smo preživeli prijetno popoldne.

Ena najboljših stvari na Sardiniji je, da najdeš krasno plažo po pomoti. Vozili smo se po cesti in vidli sipine ob cesti. Nekaj parkiranih avtomobilov. Ustavili smo, Darko je šel pogledati in voila – nova krasna plaža, nekje blizu Marine di Sorso 🙂

Popoldne smo se odločili za bazen pred apartmajem, zvečer pa za sprehod po La Ciacci. Čeprav na splošno nismo imeli srečanja s komarji, nas je ta večer popikalo. Na sprehodu smo videli mini zabaviščni park in smo peljali Makija skakati na trampolin. Prisežem, da toliko komarjev še v življenju nisem vidla na kupu. 10 minut, ki jih je imel Maki na voljo za skakanje je bilo dolgih kot ure. Aksla sem prekrila celega s tetra plenico, ker nisem uspela sproti odganjati vseh komarjev.

Naslednji dan smo šli raziskovati območje med Algherom in Stintinom. Ta del je poln klifov, zato smo našli plažo v mestecu Argentiera. Ni bilo slabo, nismo pa bili tudi nekaj ful navdušeni.

Predzadnji dan našega bivanja smo se odpravili na eno najbolj opevanih plaž na Sardiniji – Is Arutas ali Riževo plažo. Iz La Ciaccie smo do tja potrebovali malo manj kot dve uri in pol.

Parkirnina je tu med višjimi – 3,5€ za 2 uri. Do plaže vodi lesena potka, plaža sama pa je res nekaj posebnega. Ime Riževa plaža je dobila po majhnih zrncih kremenčevega peska, ki izgledajo kot riž. Tudi barve peska so fascinantne, saj najdemo od bele, do roza, zelene, modre, kar naredi plažo edinstveno.

Za zadnji plažni dan smo si izbrali plažo v bližini – Li Junchi di Badesi, saj naju je popoldne čakalo pakiranje in čiščenje apartmaja.

Plaža je del skoraj 10 kilometrov dolge peščene plaže. Krasno je, ker zaradi njene velikosti ni gužve in lahko res uživaš.

Zadnji dan smo se odpravili nazaj proti Olbiji. Na poti sva se malo igrala z navigacijo (ne počnite tega) in pristali smo na hmm, temu ne vem niti če se lahko reče cesta. No, konec dober – vse dobro. V pristanišče smo prispeli pravočasno. Z ladjarjem Tirrenia smo odpluli do prstanišča Civitavecchia, kjer nas je čakala že nova dogodivščina – raziskovanje Rima.

7 razlogov zakaj NE potovati z otroki (in zakaj se z njimi ne strinjava)

Z Darkom se pogosto srečujeva z vprašanji kot so: “Zakaj potujeta z otrokoma tako daleč?” ali pa: “Kaj imajo otroci od tega? Saj se ne bodo nič spomnili, to je potrata časa in denarja.” ali pa: “Za potovanje z otroci potrebuješ toliko prtljage, da najboljše da najamemo kar cel avtobus.” ali pa tiste tihe variante: “Mučita otroka, ko ga vlečeta na letalo.“, “Sploh ne pomislita na otroke, ko se tako daleč peljeta. Samo nase mislita.” in podobno. Vam je (po)znano? Ali pa ste celo enakega mnenja?

No, spodaj nekaj razlogov, zakaj midva misliva, da je to nekaj najlepšega. 🙂

1. POTOVANJA Z OTROKI SO STRESNA

Potovanja so krasna, ker je takrat res čas samo za nas. Čas za družino. Odklopimo vse in se posvetimo en drugemu. Pa naj bo to izlet v sosednjo vas ali daljše potovanje, tako časovno kot po kilometrih. Potovanja nas naredijo še bolj povezane in močnejše v novih situacijah. To je čas, ko vsakdanji stres izgine, ko so naše misli povezane s potovanjem in doživetji. Na potovanjih se lahko zgodijo nepredvidljive stvari, ki jih rešuješ skupaj, kot družina. In tudi če ne gre vse gladko, ustvarjaš skupne spomine, izkušnje in doživetja.

Zakaj ne potovati_6

 

2. POTOVANJA Z OTROKI ZAHTEVAJO CEL KUP PRTLJAGE

Če sem se na potovanjih kaj naučila, je kako zminimizirati prtljago. S sabo vzeti toliko stvari, ki jih resnično potrebujemo in ne še milijon stvari “za vsak slučaj”. Verjetno bo kdo rekel, ampak ja, otrok potrebuje avtosedež, voziček, previjalno torbo, sedež za mizo in tako naprej. Ja, se strinjam. Ampak vse te stvari uporabljamo tudi doma, ali ko gremo na obisk k babici.

Za na pot vedno spakiram toliko plenic kot jih potrebujemo do destinacije (+2 za rezervo), potem plenice kupim tam. Prav tako lahko na destinaciji kupiš adaptirano mleko, čaje in ostalo hrano in pijačo. Tudi doma bi bilo po vsej verjetnosti treba v trgovino, ali ne?

Kar se tiče igrač – otroci niso komplicirana bitja, ponavadi smo odrasli bolj. S sabo vzamem 2-3 najljubše (enostavne) igrače, ena izmed njih so sigurno barvice. Potovanja nam nudijo cel kup možnosti za nove igre na poti, izdelovanje lastnih spominkov, pa naj bodo to kamenčki na plaži, ki jih pobarvamo, listki dreves ali školjkice iz katerih naredimo okvir za sliko. Lahko ustvarimo improviziran “človek ne jezi se” iz kamenčkov, se igramo pantomimo, štejemo tunele, viadukte, tovornjake, avtobuse, letala in prometne znake na poti. Potovanja so tudi čas, ko vsa družina kolikor se le da izpreže od elektronike, televizije in vsakdanje rutine.

 

3. POTOVATI Z OTROKI JE DRAGO

Je in ni. Veliko hotelov (in agencij) ima danes v ponudbi otroke do določene starosti gratis. Za potovanja z letali do drugega leta ponavadi plačaš samo letališko pristojbino, kasneje karto, ker mu pripada sedež. Hrano, pijačo in razne priboljške bi kupili tudi, če bi ostali doma. Prav tako ima ogromno muzejev in atrakcij za otroke brezplačen vstop ali zreducirano ceno.

 

4. POTOVATI Z OTROKI NIMA SMISLA, SAJ SI NIČ NE ZAPOMNIJO

Od rojstva dalje jima prepevam pesmice, pa si jih ne zapomnita ali razumeta. Od rojstva dalje jima berem pravljice, pa si jih ne zapomnita ali razumeta. Vsaj ne vsega. Od rojstva dalje se z njima pogovarjam, kot z odraslima osebama, tudi, če tisti trenutek ne razumeta vsega. Ampak tako napredujeta in se razvijata.

In če smo pošteni: se spomnite vseh podrobnosti z zadnjega izleta/dopusta? Kaj pa tistega 5 let nazaj, mogoče 10? Koliko se spomnete iz svoje mladosti, kot otrok? Jaz priznam, da se ne spomnim vsega. Spomnim se vonja v kampu vsak večer, delanje gradov iz mivke, kako je en gospod na hitro prepričal ata, da smo šli na izlet z ladjico, spomnim se našega izleta v Minimundus, ko me je bilo celo pot strah, da sem pozabila doma prižgan likalnik in ko se bomo vrnili bo vse pogorelo. Spomnim se kako nas je mama vse tri peljala z vlakom na božični sejem in še danes mi ni jasno kako je uspela kupiti vsa darila, brez da bi mi to videli. Ne spomnim se vsega, imam pa lepe spomine, občutke in izkušnje.

Z otrokoma potujeva od njunega rojstva. In upava, da bova tudi njima pustila dobre občutke, doživljaje in meglene spomine, ki ju bodo spremljali celo življenje.

 

5. OTROK JE PREMAJHEN ZA POTOVANJE

O ne, ni. Na potovanju lahko doživiš skoraj vse, kot če bi šel sam ali pa še več. In včasih paše. Včasih paše hraniti hrčke na Tenerifih namesto plezati po vulkanu. Včasih je boljše preživeti cel dan v živalskem vrtu v Pragi ali pa se voziti s tramvajem kot pa žurati celo noč v pivnicah. Včasih je lepše namesto biti v dežju v sobi na morju, se zapeljati 70 km stran in uživati na soncu v izlivu reke v morje. Včasih je lepše iskati kavarno z igrali kot pa piti kavo v prvem kafiču in buljiti vsak v svoj telefon. In polja sivke niso nikoli tako lepa, če jih ne doživiš z otrokom, ki voha te lepe cvetove in se ti ob pogledu nanj topi srce.

 

6. SPLOH SE NE ZNAM ORGANIZIRATI ZA POT Z OTROKI

Ni lahko, če nimaš veliko časa in izkušenj. Dobra opcija v tem primeru je, da potuješ z agencijo.

V nasprotnem primeru pa midva najprej določiva cilj. Potem Darko zriše na google maps približno pot, da dobiva približen strošek goriva, raznih vinjet, avtocest, ladij, trajektov, parkirišč in podobno.

Nato razdeliva pot po delih – koliko približno bomo prevozili vsak dan. Zraven vračunava postanke za wc, dojenje, da se vsi malo razmigamo, kaj pojemo.

Potem začnem jaz na poti iskati kaj si bomo ogledali. Za določene stvari že vem, ker so moja (najina) dolga želja, za določene pobrskam. Prebiram popotniške bloge, moj najljubši vodič Eyewitness, preverim na nacionalni turistični strani in narediva približen plan. Vedno imava v mislih, da obstaja možnost, da kaj izpustimo oziroma najdemo še kaj drugega. Sploh pri roadtripih se radi ustavimo tam, kjer nam je všeč. Da je za vsakega nekaj 🙂

Potem brskava za prenočišči. Nekaj rezervirava v naprej – kar sva sigurna, nekaj poiščemo na poti.

In voila – plan potovanja je pripravljen.

7. LETOS NI PRAVI ČAS, BOMO NASLEDNJE LETO

Kdaj pa je pravi čas? Grem skoraj staviti, da ne bo niti naslednje leto, niti leto kasneje, niti čez tri leta.

Hotel Mediteran_8

Nehajte iskati izgovore.

Nehajte čakati.

Začnite planirati svoje potovanje/izlet zdaj.

Ni treba da greste za mesec dni v Azijo, ni treba da greste z letalom, niti ni treba da porabite na tisoče evrov.

Pojdite na izlet po Sloveniji, v sosednjo Avstrijo, Italijo, Madžarsko ali Hrvaško. Pojdite za en dan ali par dni. Samo opogumite se. Ko boste enkrat začeli, boste težko nehali.

 

Na letalo z dojenčkom

Ko sem rekla, da grem s svojim štiri mesečnikom z letalom na počitnice v Grčijo sem dobila nemalo čudnih pogledov in vprašanj. Polovica od njih je itak mislila, da sem nora. Po resnici – potovati s tako malim otrokom z letalom je lažje in manj naporno kot na primer osem urna vožnja z avtom do meni ljube južne Dalmacije.

Spodaj bom opisala mojo izkušnjo in nekaj uporabnih nasvetov, v upanju da še katera izgubi strah in dobi večino informacij na enem mestu.

Letalske karte

Načeloma za otroka do dveh let ne plačaš karte, ampak samo letališke pristojbine. Lahko se zgodi pri nizkocenovcih, da je karta za odrasle osebe nižja kot pa plačilo pristojbin za otroka do dveh let. Konkretno – naše pristojbine so znašale 60€ v obe smeri.

Prtljaga

Otroku do dveh let praviloma ne pripada prtljaga/kovček. Lahko ima s sabo voziček (zelo priporočljivo), kateri dobi ob check in-u nalepkico za ročno prtljago. Tako greste z vozičkom vse do letala, pred vstopom na letalo voziček zložite in ga osebje pospravi v prostor za ročno prtljago (poseben kuferan na letalu, ne tam ko sedimo). Ko letalo pristane voziček postavijo pred letalo, tako da v tem času ko se izkrcate, vas voziček že čaka pri vznožju stopnic.

POZOR! Voziček mora biti zložljiv in ponavadi ima omejitev na težo vozička 10 kg. Omejitev glede teže vozička je odvisna od letalske družbe.

Namesto vozička je lahko tudi lupinica. Eno in/ali drugo, odvisno od letalske družbe. Vsekakor pa nič od tega ne gre zraven na letalo, ampak v letalski prtljažni prostor za ročno oz. hitro prtljago.

Nekatere letalske družbe dovolijo “nurse bag” poleg vozička, kar pomeni, da poleg vaše prtljage tudi dojenčku pripada en kos oziroma previjalna torba – brezplačno. Za “nurse bag” priporočam, da se pozanimate direktno pri letalski družbi s katero nameravate leteti. Drugače se pač vi odločite in imate namesto svojega nahrbtnika kot svoj kos ročne prtljage previjalno torbo.

Druge letalske družbe imajo na primer za dojenčka omejen en (nedefiniran) kos prtljage, ga pa ponavadi omejijo z velikostjo in/ali težo.

Tretje letalske družbe ne dovolijo nič (govorim o brezplačnih stvareh), razen vozička/lupinice.

Kaj lahko nesem čez carino za dojenčka?

Tu svetujem upoštevanje pravil. Ne izzivajte, ne poskušajte „švercati”, saj se zadeve lahko zakomplicirajo.

Če potujete z otročkom lahko s sabo nesete vodo, mleko in otroško hrano. Načeloma je lahko v večji količini od 100 ml, kolikor je drugače dovoljen vnos tekočin v ročni prtljagi. Tako lahko nesete čez carino mleko v prahu, čaj in npr. plastenko vode, frutek… Seveda pa še vedno v količinah, ki so potrebne za potovanje. Lahko se vam zgodi, da bodo na carini zahtevali, da pred njimi popijete požirek čaja, AM itd.

Jaz sem imela v steklenički čaj in s sabo še plastenko vode – 1,5l.

Pa še kulska zadeva: na večjih letališčih imaš prednostno vrsto za družine z otroci.

POMEMBNO!

Otrok ne glede na starost mora za potovanje v tujino imeti svoj veljaven osebni dokument = osebna izkaznica ali potni list. Otrok do dveh let, čeprav nima svojega sedeža na letalu, ima načeloma svojo letalsko vozovnico ali je pripisan na vozovnico enega od staršev. Ima enako označbo sedeža kot eden izmed staršev.

Na letalu

Tu je pomemben vzlet in pristanek, ne glede na dolžino vožnje. Otroci do dveh let ne znajo sami izenačevat pritiska, ko se letalo dviga/spušča. Zato je pomembno, da otrok, ko letalo vzleti pije oz. večjemu otroku damo na primer liziko, da požira slino in s tem izenačuje pritisk. Za dojenčka je priporočljivo med tem časom dojenje, vlečenje dude ali pitje iz stekleničke.

Ko se boste usedli vam bo stevardesa prinesla poseben pas, ki si ga z lahkoto namestite na svoj pas in potem nanj privežete dojenčka. Pri daljših poletih so na voljo posebne lupinice, kamor položite otroka.

Naša zgodba

Šli smo za teden dni na počitnice v Grčijo. Ker je bilo doplačilo klasične prtljage kar drago, smo se odločili, da gremo samo z ročno prtljago in si na ta račun na dopustu privoščimo več. Torej spakirati za 3 osebe, od tega je ena oseba 4 mesečni otrok v 2 kovčka dimenzije 55x40x20 in dva nahrbtnika (od tega je en bila previjalna torba) dimenzije 35x20x20 – je bil največji izziv. Ampak je šlo.

Za otroka sva se odločila, da bova s sabo vzela toliko plenic kot jih rabimo do naslednjega dne, ostalo bova kupila na licu mesta. Za njegovo kozmetiko sva uporabila testerje, katerih sva dobila cel kup ob odhodu iz porodnišnice. Dodala sem še nekaj ampulic fiziološke tekočine, sterilne gazice, 1 paket svečk Paracetamola, vlažilne robčke, čaj, vodo in to je bilo to. Od obleke sem vzela bodije, nogavičke, kapice, 1 trenirkico, brisačo za kopanje in haljico ter seveda Fredov obroč. U ja, še cel kup najljubših igrač sem pozabila.

Za naju sva pa naredila res inventuro in vzela samo tisto kar nujno potrebujeva in tanke brisače za na plažo, ki so šle v nahrbtnik. Poleg vsega sem si namislila, da bi rada imela s sabo Hoferjovo dekico 2x2m za na plažo in še to stlačila v ta dva mala kovčka.

In tako smo šli. Na letališču je bilo vse ok. Na letalu sva sedela pri oknu, imeli smo srečo da ni bilo polno. Sedeli smo v vrsti s tremi sedeži, poleg naju je bil sosednji sedež prost, tako da smo v bistvu imeli na voljo vse tri sedeže. Ko sva se privezala sem mojega sončka podojila in tako sva preživela vzlet, brez težav. Če vam je nerodno dojit na letalu – si načrpajte ali pripravite čaj, AM, karkoli.

Na začetku leta je malo bedel, se igral, nato pa zaspal in prespal cel let. Enako lahko rečem da je bilo za nazaj.

Na dopustu je bilo super. Veliko je spal, malo „plaval” v morju, šli smo tudi na izlet z ladjico na vulkanski otok, z lokalnim avtobusom po otoku, en dan pa smo najeli rent-a-car.

Lahko rečem samo, da je za nami zelo pozitivna izkušnja in se veselimo naslednjega poleta z letalom.