7 razlogov zakaj NE potovati z otroki (in zakaj se z njimi ne strinjava)

Z Darkom se pogosto srečujeva z vprašanji kot so: “Zakaj potujeta z otrokoma tako daleč?” ali pa: “Kaj imajo otroci od tega? Saj se ne bodo nič spomnili, to je potrata časa in denarja.” ali pa: “Za potovanje z otroci potrebuješ toliko prtljage, da najboljše da najamemo kar cel avtobus.” ali pa tiste tihe variante: “Mučita otroka, ko ga vlečeta na letalo.“, “Sploh ne pomislita na otroke, ko se tako daleč peljeta. Samo nase mislita.” in podobno. Vam je (po)znano? Ali pa ste celo enakega mnenja?

No, spodaj nekaj razlogov, zakaj midva misliva, da je to nekaj najlepšega. 🙂

1. POTOVANJA Z OTROKI SO STRESNA

Potovanja so krasna, ker je takrat res čas samo za nas. Čas za družino. Odklopimo vse in se posvetimo en drugemu. Pa naj bo to izlet v sosednjo vas ali daljše potovanje, tako časovno kot po kilometrih. Potovanja nas naredijo še bolj povezane in močnejše v novih situacijah. To je čas, ko vsakdanji stres izgine, ko so naše misli povezane s potovanjem in doživetji. Na potovanjih se lahko zgodijo nepredvidljive stvari, ki jih rešuješ skupaj, kot družina. In tudi če ne gre vse gladko, ustvarjaš skupne spomine, izkušnje in doživetja.

Zakaj ne potovati_6

 

2. POTOVANJA Z OTROKI ZAHTEVAJO CEL KUP PRTLJAGE

Če sem se na potovanjih kaj naučila, je kako zminimizirati prtljago. S sabo vzeti toliko stvari, ki jih resnično potrebujemo in ne še milijon stvari “za vsak slučaj”. Verjetno bo kdo rekel, ampak ja, otrok potrebuje avtosedež, voziček, previjalno torbo, sedež za mizo in tako naprej. Ja, se strinjam. Ampak vse te stvari uporabljamo tudi doma, ali ko gremo na obisk k babici.

Za na pot vedno spakiram toliko plenic kot jih potrebujemo do destinacije (+2 za rezervo), potem plenice kupim tam. Prav tako lahko na destinaciji kupiš adaptirano mleko, čaje in ostalo hrano in pijačo. Tudi doma bi bilo po vsej verjetnosti treba v trgovino, ali ne?

Kar se tiče igrač – otroci niso komplicirana bitja, ponavadi smo odrasli bolj. S sabo vzamem 2-3 najljubše (enostavne) igrače, ena izmed njih so sigurno barvice. Potovanja nam nudijo cel kup možnosti za nove igre na poti, izdelovanje lastnih spominkov, pa naj bodo to kamenčki na plaži, ki jih pobarvamo, listki dreves ali školjkice iz katerih naredimo okvir za sliko. Lahko ustvarimo improviziran “človek ne jezi se” iz kamenčkov, se igramo pantomimo, štejemo tunele, viadukte, tovornjake, avtobuse, letala in prometne znake na poti. Potovanja so tudi čas, ko vsa družina kolikor se le da izpreže od elektronike, televizije in vsakdanje rutine.

 

3. POTOVATI Z OTROKI JE DRAGO

Je in ni. Veliko hotelov (in agencij) ima danes v ponudbi otroke do določene starosti gratis. Za potovanja z letali do drugega leta ponavadi plačaš samo letališko pristojbino, kasneje karto, ker mu pripada sedež. Hrano, pijačo in razne priboljške bi kupili tudi, če bi ostali doma. Prav tako ima ogromno muzejev in atrakcij za otroke brezplačen vstop ali zreducirano ceno.

 

4. POTOVATI Z OTROKI NIMA SMISLA, SAJ SI NIČ NE ZAPOMNIJO

Od rojstva dalje jima prepevam pesmice, pa si jih ne zapomnita ali razumeta. Od rojstva dalje jima berem pravljice, pa si jih ne zapomnita ali razumeta. Vsaj ne vsega. Od rojstva dalje se z njima pogovarjam, kot z odraslima osebama, tudi, če tisti trenutek ne razumeta vsega. Ampak tako napredujeta in se razvijata.

In če smo pošteni: se spomnite vseh podrobnosti z zadnjega izleta/dopusta? Kaj pa tistega 5 let nazaj, mogoče 10? Koliko se spomnete iz svoje mladosti, kot otrok? Jaz priznam, da se ne spomnim vsega. Spomnim se vonja v kampu vsak večer, delanje gradov iz mivke, kako je en gospod na hitro prepričal ata, da smo šli na izlet z ladjico, spomnim se našega izleta v Minimundus, ko me je bilo celo pot strah, da sem pozabila doma prižgan likalnik in ko se bomo vrnili bo vse pogorelo. Spomnim se kako nas je mama vse tri peljala z vlakom na božični sejem in še danes mi ni jasno kako je uspela kupiti vsa darila, brez da bi mi to videli. Ne spomnim se vsega, imam pa lepe spomine, občutke in izkušnje.

Z otrokoma potujeva od njunega rojstva. In upava, da bova tudi njima pustila dobre občutke, doživljaje in meglene spomine, ki ju bodo spremljali celo življenje.

 

5. OTROK JE PREMAJHEN ZA POTOVANJE

O ne, ni. Na potovanju lahko doživiš skoraj vse, kot če bi šel sam ali pa še več. In včasih paše. Včasih paše hraniti hrčke na Tenerifih namesto plezati po vulkanu. Včasih je boljše preživeti cel dan v živalskem vrtu v Pragi ali pa se voziti s tramvajem kot pa žurati celo noč v pivnicah. Včasih je lepše namesto biti v dežju v sobi na morju, se zapeljati 70 km stran in uživati na soncu v izlivu reke v morje. Včasih je lepše iskati kavarno z igrali kot pa piti kavo v prvem kafiču in buljiti vsak v svoj telefon. In polja sivke niso nikoli tako lepa, če jih ne doživiš z otrokom, ki voha te lepe cvetove in se ti ob pogledu nanj topi srce.

 

6. SPLOH SE NE ZNAM ORGANIZIRATI ZA POT Z OTROKI

Ni lahko, če nimaš veliko časa in izkušenj. Dobra opcija v tem primeru je, da potuješ z agencijo.

V nasprotnem primeru pa midva najprej določiva cilj. Potem Darko zriše na google maps približno pot, da dobiva približen strošek goriva, raznih vinjet, avtocest, ladij, trajektov, parkirišč in podobno.

Nato razdeliva pot po delih – koliko približno bomo prevozili vsak dan. Zraven vračunava postanke za wc, dojenje, da se vsi malo razmigamo, kaj pojemo.

Potem začnem jaz na poti iskati kaj si bomo ogledali. Za določene stvari že vem, ker so moja (najina) dolga želja, za določene pobrskam. Prebiram popotniške bloge, moj najljubši vodič Eyewitness, preverim na nacionalni turistični strani in narediva približen plan. Vedno imava v mislih, da obstaja možnost, da kaj izpustimo oziroma najdemo še kaj drugega. Sploh pri roadtripih se radi ustavimo tam, kjer nam je všeč. Da je za vsakega nekaj 🙂

Potem brskava za prenočišči. Nekaj rezervirava v naprej – kar sva sigurna, nekaj poiščemo na poti.

In voila – plan potovanja je pripravljen.

7. LETOS NI PRAVI ČAS, BOMO NASLEDNJE LETO

Kdaj pa je pravi čas? Grem skoraj staviti, da ne bo niti naslednje leto, niti leto kasneje, niti čez tri leta.

Hotel Mediteran_8

Nehajte iskati izgovore.

Nehajte čakati.

Začnite planirati svoje potovanje/izlet zdaj.

Ni treba da greste za mesec dni v Azijo, ni treba da greste z letalom, niti ni treba da porabite na tisoče evrov.

Pojdite na izlet po Sloveniji, v sosednjo Avstrijo, Italijo, Madžarsko ali Hrvaško. Pojdite za en dan ali par dni. Samo opogumite se. Ko boste enkrat začeli, boste težko nehali.

 

Zakaj gremo vsako leto za prvomajske praznike v Poreč v hotel Mediteran?

Lani sva prvič rezervirala za prvomajske hotel Mediteran v Poreču. In bila tako navdušena, da smo jih letos ponovili.

Hotel Mediteran_1

Zakaj?

Če vprašava otroke – ker imajo bazen zunaj in se lahko kopamo 🙂 Ja, res je, imajo zunanji bazen z ogrevano morsko vodo in otroci res uživajo. Maki in Tiana sta komaj čakala, da razpakiramo in se preoblečeta v kopalke. Letos je bazen preizkusil tudi Aksel in tako užival, da nisem mogla verjeti svojim očem. Ja, prvič je bil v bazenu.

Všeč nam je veliko otroško igrišče poleg bazena, kamor gremo že tradicionalno vsak večer, preden se odpravimo na večerjo.

Nama so všeč sobe, ki so dovolj prostorne, da v njej bivava 2 odrasla in trije otroci. Sobe so čiste, sodobno opremljene. Edino kar nam ni bilo všeč, je bila čistilka, ki je prišla okoli 13ih, ravno, ko sva otroke dajala spat. Ampak tudi glede tega smo se dogovorili.

Hotel Mediteran_4

Hrana v hotelu je pestra, izbira je dovolj velika, da vsak najde nekaj zase. Otroke so itak najbolj razveselile ameriške palačinke, sadje, jogurti in jajčka na oko, ki so jih stregli za zajtrk. Všeč mi je tudi, da je pijača vključena v ceno, da ni pri večerji doplačil.

Poreč je super, ker ima ob obali ogromno sprehajalnih/kolesarskih poti, tako da se lahko sprehajaš, rolaš, kotalkah, kolesariš ob morju do centra mesta ali pa razveseliš otroke in greš s turističnim vlakcom. Cena za odraslo osebo iz Plave Lagune do Poreča je 20 kun, za otroke 10 kun, otroci do tretjega leta ne plačajo.

Ob sprehajalni poti so tudi otroška igrišča in razni trampolini, minigolf, namizni tenis in vse ostalo kar spada zraven. Pot poteka večinoma v senci.

Edini minus so stopnice, hotel namreč ni prilagojen otroškim vozičkom ali invalidom. Tako, da sva se v treh dneh kar nanosila vozička z Akslom vred, ampak za tri dni – je bilo za zdržati. Naslednje leto, ko bo Aksel toliko večji, pa ne bomo potrebovali vozička vsakič vzeti s sabo.

Mislim, da bomo naslednje prvomajske spet preživeli tu, če nas slučajno ne premami letalo in kakšna bolj oddaljena destinacija.

Hotel Mediteran_8

 

Dogodivščine na Tenerifih

Letošnji dopust (2017) smo rezervirali že lani. Prvič v življenju. Preden sva midva splanirala novega družinskega člana in preden sva našla hiško. Ampak očitno se vse zgodi z razlogom in nas je zgodnja rezervacija “prisilila” v dopust, ki je bil več kot dobrodošel.

Tako kot dve leti nazaj Kos, smo tudi sedaj dopust rezervirali pri turistični agenciji EuroGo.

  • 3 odrasle osebe, 2 otroka – 2 leti in 10 let.
  • 2 sobi.
  • Letalske karte + polpenzion.
  • 10 dni.
  • Kot je že v navadi pa so nas opremili z Infobiltenom, v katerem smo našli glavne informacije za prijetno doživetje in lažje bivanje na otoku.

Cena: 2.190 €

Odpotovali smo 30.06. iz letališča v Trevisu. Malo me je bilo strah leta saj smo vstali precej zgodaj, Maki na poti na letališče ni nič spal, na letališču pa sploh ne. Vse kontrole je kar dobro prenesel, tudi čakanja, ne glede na to, da smo z vzletom zamujali več kot pol ure. Ryanair pač.

Let smo preživeli dokaj mirno, le zadnjo urco sva se z Darkom trudila animirati Makija na vse pretege, saj se mu je že poznalo pomanjkanje spanca. In to nama je tudi uspelo 🙂

Tenerife_letalo

Po pristanku smo počakali na prtljago, Darko pa je medtem odšel po ključe našega izposojenega avtka.

Rent’a’car

Avto smo že vnaprej najeli pri rent’a’car Cicar. 10 dni izposoje nas je stalo 160€, avtosedež za Makija smo dobili brez doplačila. Izbrali smo si Opel Astro, ki je bila več kot dovolj za naše potrebe. Avto je sicer imel navigacijo, ampak kljub vsem mojim poskusom ni našla nič, kar smo želeli, še najmanj pa hotela. 🙂 3x hura za navigacijo na telefonu, ki nas je pripeljala direktno do hotela 🙂 . Hotel je od letališča Tenerife Sur oddaljen 39 kilometrov oziroma dobre pol ure vožnje.

Letališče_hotel

Hotel

Pred hotelom Bahia Flamingo sicer uradno ni parkirišča, ampak so parkirišča na voljo ob glavni cesti, nedaleč stran od hotela.

Hotel je bil super. Dodelili so nam sobe v prvem nadstropju, s krasnim razgledom na morje, sosednji otok La Gomera in bazen. Naša soba je bila res ogromna – spalnica, dnevna soba, kopalnica in balkon, ki je prav tako bil zelo velik. Tea in Tiana sta imeli klasično sobo – brez dnevne sobe. V hotelu so nam dali balkona skupaj – brez predhodnega dogovora. Sobe v pritličju so imele iz balkona direkten izhod na bazen. Opazili smo tudi, da so staršem z manjšimi otroki dali varovalno ograjico, da niso mogli zbežati iz balkona.

Bazen – najbolj zanimiva stvar za otroke, je bil odprt vsak dan od 10:00 do 18:00. Glavni bazen je bil ločen od otroškega. Ob bazenu so bili v brezplačni uporabi ležalniki in senčniki. Senčnikov je primanjkovalo, zato se je bilo treba kar podvizati, da si ga dobil. Z ležalniki ni bilo težav, kljub polnemu hotelu.

Restavracija je bila dovolj velika, da nikoli nisi čakal na prosto mizo. Osebje pa izjemno prijazno, sploh do otrok. Hrana je bila ok, zame sicer malo manj, saj je polovico jedi sestavljala morska hrana. Za ljubitelje morske hrane, kot je Tea, pa je bilo vrhunsko. Vendar je bilo dovolj raznolike hrane, da je vsak našel nekaj zase. Tako za zajtrk kot za večerjo.

Animacija oziroma animator ni bil ravno najboljši, ampak na to pač ne morem vplivati. Če je brat imel dve leti nazaj v istem hotelu odlično animacijo, katere se še danes z veseljem spominja, mi tega nismo doživeli. Fant, ki je bil tam animator, je delal po liniji najmanjšega odpora in videlo se mu je, da mu delo z otroki ni ljubo, ampak to počne zato ker mora. Dejansko je za otroke izvajal večerni mini disco, ki pa je bil eden najslabših, kar sem jih doživela. Sicer je Maki sodeloval in plesal, ampak to res ni bilo to. Vse, ki boste šli kdaj tja tolažim, da je animator sezonska zadeva in ga verjetno ne boste srečali in doživeli :-).

IZLETI

LORO PARQUE

Loro Parque je tematski ZOO park. Nahaja se na severni strani otoka, cca 60 km od hotela Bahia Flamingo. Same vožnje je približno uro in pol. Ob vstopu je najboljše kupiti kombinirano vstopnico s Siam Parkom, saj se da na ta račun kar nekaj privarčevati, seveda če ga imate namen obiskati.

Sam park je prava paša za oči in doživetje tako za starejše kot najmlajše. Poleg čudovitih rastlin in rož vidimo ogromno živali. In seveda vrhunci obiska so predstave z živalmi. Svetujem, da se na začetku pogleda zemljevid parka in urnik predstav in se to dobro naštudira, ker je za malo boljša sedišča dobro biti na prizorišču vsaj 15 minut pred predstavo. Tako, da če dobro naštudiraš urnik, samo hodiš iz ene predstave na drugo. Vsekakor ne zamudite predstave z morskimi levi, delfini in moj osebni vrhunec – z orkami. Še nasvet – če ne želite biti mokri se usedite zadaj oziroma malo višje, ker moker sedež je res moker sedež, sploh pri orkah. Tam toplo priporočam ali nakup pelerine (prodajajo na prizorišču za 3€) ali višje sedeže, saj tam nisi moker, tam si zalit 🙂

SIAM PARK

Siam Park se nahaja na južni strani otoka, v mestecu Costa Adeje. Kar težko ga je zgrešiti, ko se pelješ po avtocesti TF-1, saj se razprostira tik ob njej. To je vodno doživetje za vso družino. Jaz kot nosečnica sem sicer šla samo na eno easy napravo, hitro reko (kjer imajo super družinske vodne obroče, da smo lahko vsi brezskrbno uživali). Preizkusila sem  tudi ta velik bazen z valovi, Maki (in tudi Tiana) sta uživala na otroških toboganih; Tea, Darko in Tiana pa so si privoščili skoraj vse ostalo. Na tobogan, ki pelje čez bazen z morskimi psi niso šli, saj je bilo potrebno čakati več kot uro. Vsekakor smo uživali vsi. In kar je še pomembno – imajo dovolj ležalnikov za vse in večino v senci.

Tenerife_Siam Park_1

MONKEY PARK, ARONA/LOS CHRISTIANOS

Ena mojih najljubših dogodivščin na Tenerifih. Monkey park, kjer lahko na blagajni za 3€ kupiš paketek hrane, s katero potem hraniš živali. Maki in Tiana sta dobila vsak svoj paket in uživala v hranjenju različnih vrst opic, lemurjev, legvanov, morskih prašičkov in ostalih živali.

Monkey park se nahaja v bližini avtoceste, v bližini kraja Los Christianos. Vstopnina za odrasle je 10€, za otroke do 12 let pa 5€.

ALOE PARK TENERIFE, ARONA

Še en must see na Tenerifih. Tenerifi so znani po plantažah Aloe vere in banan. Tudi mi smo se odpravili na eno izmed plantaž, kjer smo na vodenem ogledu plantaže, izvedeli veliko o zgodovini in razvoju otoka in si z dreves postregli sveže banane. Zanimivo tako za odrasle kot tudi otroke.

Vstopnina za odraslega znaša 12€, za otroke 5-12 let 6€, do petega leta je vstopnina brezplačna.

PLAYA DE LA ARENA

Plaža v mestu bivanja, znana po črni vulkanski mivki. Brez najema ležalnika in senčnika tam ne gre, saj je mivka res vroča in je nujno, da greš do vode v natikačih. Plaža je lepo urejena, ni pa bila primerna za Makija, saj so na njej kar visoki valovi, v katerih pa ni ravno užival.

Dostop do plaže je iz ceste, kjer so parkirišča – v večini smo hodili peš iz hotela. Ob cesti se nahaja cel kup barov, restavracij in trgovinic.

Na enem izmed barov smo našli napis, da je bar 2 dni zaprt, ker se kuhar poroči 🙂 🙂 🙂

COSTA ADEJE – PLAYA DE LA PINTA

Na Tenerifih je večino plaž z valovi, naš Maki je to poimenoval “huda voda” in ni bil ravno navdušen nad njo. Zato smo iskali plaže z valobrani. Izlet v Monkey Parku smo združili s popoldanskim obiskom plaže Playa de la Pinta v Costa Adeje. Plaža je čista, urejena, morje toplo. Parkirali smo kar v marini, ker je bila cena parkiranja smešno nizka, do plaže pa par minut peš.

MASCA

Oblačen dan smo izkoristili za potep v vasico Masca. Nekateri pravijo, da je to najbolj čaroben kotiček na otoku in ni daleč od resnice. Do vasice, ki šteje malo več kot 100 prebivalcev, vozi ozka, vijugasta cesta, kjer so tudi izogibališča, da se lahko dva avta sploh srečata. Kar nekaj voznikov se ceste prestraši, saj se voziš po zavitih poteh, na katerih je na eni strani prepad. Najprej smo se peljali do kraja Santiago del Teide, kjer se začneš najprej vzpenjati in potem strmo spuščati proti vasici Masca. Vasica, ki je bila  dostopna samo z osli ali pa peš z morske strani, je bila nekoč priljubljeno zatočišče piratov in gusarjev. Obstaja celo izletniška tura, kjer te pripeljejo do vasice, tam pričneš z nekaj urnim trekingom do plaže, ki je dostopna samo z ladjo. Ladja te po koncu trekinga odpelje nazaj do celinskega dela v Los Gigantes ali druga sosednja mesta.

V vasici je parking hitro zaseden, zato je potrebno nekaj potrpežljivosti in sreče. Vendar se zaradi nepozabnega sprehoda po vaškem jedru splača potrpeti. Priporočam pa tudi, da si v eni izmed gostilnic privoščite kavo, v miru in uživate v razgledu.

Na poti nazaj smo se približno na polovici poti ustavili na razgledni točki. In ko sem želela slikati razgled, ugotovim, da nimam mojega novega mobitela. Kot prava nosečnica polna hormonov sem padla v neutolažljiv jok. Darko je šel nazaj iskati mobitel, mi pa smo počakali na razgledni točki. Še vedno so mi tekle krokodilje solze, saj sem mislila, da mobitela ne bom videla več. No, Darko se je vrnil z mojim mobitelom. Pozabila sem ga v gostilnici, kjer so ga prijazno spravili in čakali, da se vrnemo ponj. Glede na to, da sploh nisem vedela kje sem ga izgubila, morem res pohvaliti njihovo poštenost in prijaznost.

MUSEO DE LA CIENCIA Y EL COSMOS, SANTA CRUZ DE TENERIFE

Z otroci vedno obiščemo kakšen muzej. Tokrat smo si izbrali muzej Znanosti in vesolja v glavnem mestu Santa Cruz de Tenerife. Ob muzeju je nekaj parkirnih mest, tako da iskanje parkirišča ni bil problem. Na vhodu nam je gospa upoštevala cel kup nam neznanih popustov, tako da smo za 3 odrasle in 2 otroka ter krasno doživetje skupaj plačali samo 12€.

Muzej je interaktiven, kar pomeni, da lahko otroci naredijo cel kup mini znanstvenih poskusov in se zabavajo. Zabavali pa smo se tudi odrasli. Dvigovali smo avto, raziskovali planete, preverili našo težo na različnih planetih, se lovili v sobi z ogledali in še bi lahko naštevala. 3 ure so minile prehitro in komaj smo prepričali otroke, da gremo še na plažo 🙂

PLAYA DE LAS TERESITAS

Najbolj znamenita plaža na otoku, kar je zelo zanimivo, saj je prekrita z zlatim saharskim peskom, ki so ga navozili iz Afrike. Všeč nam je bilo, ker smo našli prostor pod palmo, valobrani so poskrbeli za mirno vodo, v kateri se je lahko Maki brezskrbno igral in čofotal. Po kopanju smo se zapeljali po cesti nad plažo, da smo tudi mi fotkali to znamenito plažo, ki je na vseh razglednicah 🙂

Tenerifi so bili še en krasen in nepozaben dopust. Meni kot nosečki je bila temperatura super – dnevna se je vrtela okoli 29°C, proti večeru pa je prijetno pihljal vetrček. Vendar je bilo kljub “nizkim” temperaturam na direktnem soncu hitro prevroče. Otok nam je ponudil veliko, zabavali smo se tako odrasli kot tudi otroka. Verjetno se bomo še vrnili, sigurno pa bomo obiskali še kakšnega od sosednjih otokov 🙂

*Objava ni sponzorirana.

Kos 2015

Na zgodnje jesenske počitnice na grški otok Kos smo se odpravili v začetku septembra 2015. Tri odrasle osebe, dva otroka – osemletnica in štirimesečnik. Ugodno ponudbo nam je priskrbela turistična agencija Eurogo, ki je uredila letalske karte, namestitev in nas oborožila s koristnimi nasveti in info biltenom, v katerem so bile zbrane osnovne informacije o otoku, za naše nemoteno bivanje in predlogi za izlete. Kar mi je pri agenciji Eurogo všeč, je to, da ti poiščejo res ugodno ponudbo, predlagajo optimalne rešitve in te vnaprej pripravijo na destinacijo. Skoraj tako, kot da bi si vse rezerviral sam, samo da to storijo oni in to s preverjenimi hoteli in leti, brez da porabiš ure in ure za iskanje raznih kombinacij in prebiranj ocen o destinacijah, hotelih in tako naprej.

kos

Vir slike: http://www.kosinfo.gr

Iz letališča Marco Polo smo vzleteli ob 21:50 in na otoku Kos pristali ob 01:15 zjutraj, dobri dve uri in pol leta. Ko smo šli čez vse carine in že skoraj zapustili letališko stavbo je nečakinja ugotovila, da je njen najljubši konjiček ostal na letalu. Prijazno osebje na letališču je uredilo, da je bil konjiček čez dobrih pet minut v njenih rokah, mi pa smo si medtem naročili taksi do hotela.

img_20150903_210011

Od letališča do hotela je bilo dobrih 15 minut vožnje, kar nas je prišlo 20€. Nastanjeni smo bili na jugozahodnem delu otoka v kraju, imenovanem Kardamena, ki je bil od glavnega mesta Kos oddaljen malo manj kot 30 kilometrov. Na hotelski recepciji so lepo poskrbeli za nas, zato smo bili hitro in brez čakanja v sobi – studiu.

Prostorna soba z mini kuhinjo, kopalnico in balkonom. Popadali smo v posteljo in nestrpno čakali, da si naslednji dan ogledamo okolico.

Otok Kos se nahaja v Egejskem morju, blizu Turčije (mesta Bodrum). Imenujejo ga tudi Hipokratov otok, saj se je tu rodil znameniti Hipokrat, oče moderne medicine, ki je kot prvi ločil bolezen od vere. Priporočam ogled Askleipiona – Hipokratovega učilišča v bližini mesta Kos.

V dolžino meri do 45 kilometrov in čez celotno dolžino otoka pelje ena glavna cesta, od največjega mesta Kos na vzhodu pa do Kefalosa na zahodu. S to cesto so potem povezane manjše ceste, ki vozijo do krajev na 120 kilometrov dolgi obali otoka.

img_20150905_101125

Javni prevoz na otoku je dobro urejen in poceni. Z rumenimi avtobusi se da priti skoraj povsod in v razmeroma hitrem času saj vsi vozijo ali mimo letališča ali v mesto Kos.

img_20150905_111953

Mi smo avtobusni prevoz uporabili za prevoz do plaže in ogled mesta Kos, ter za povratek na letališče zadnji dan.

Za obisk znamenitih plaž do katerih ni javnega prevoza smo za en dan najeli rent-a-car. Gorivo na otoku razumljivo ni ravno poceni, najem avtomobila pa smo po večih povpraševanjih dobili za 50€.

Dopoldne smo se odpeljali na znamenito Paradise beach. Plaža je mivkasta, lepa, brez sence. Naš senčnik nam ni dosti pomagal, saj se je mivka segrela do te mere, da ni bilo za zdržati. Seveda je na plaži cel kup lepo zloženih ležalnikov s pripadajočimi senčniki, ki pa jih zaračunajo po mastnih cenah. Dopust je dopust in otroci so na prvem mestu, zato smo najeli 4 ležalnike in uživali. Morje je bilo čisto, plaža skoraj kot v paradižu, gostinska ponudba okrnjena, ampak zadovoljiva, parking brezplačen.

img_20150907_145610

Popoldan smo se odločili preveriti še drugo plažo. Odpeljali smo se še zahodneje skoraj do mesta Kefalos na Agios Stefanos Beach – največkrat slikano plažo na otoku. Medtem ko sva se z najmlajšim udobno namestila na plaži, so se ostali trije odpravili plavat do bližnjega otočka Kastri, na vrhu katerega so danes ruševine gradu. Na otočku je postavljena kapelica svetega Nikolaja, v belo-modrih barvah. Za osemletno nečakinjo je bilo to doživetje in pol, vsi smo bili ponosni nanjo, da je sama plavala tja in nazaj.

Večer smo zaključili z izletom v gorsko vasico Zia, ki se nahaja v naravnem parku. Čeprav naj bi bila to tipična vasica, od koder je viden najlepši sončni zahod na otoku, vendar trgovinica ob trgovinici in restavracija ob restavraciji tradicionalno spremeni v komercialno. Vsekakor smo si tudi mi dali duška z nakupovanjem spominkov (tradicionalne grške začimbe, ouzo, slaščice iz meda, obvezni magnetki) in z nestrpnostjo pričakali sončni zahod.

Sončni zahod je bil zaradi meglice malo manj veličasten, ne glede na vse pa je privabil trume avtobusov in avtov.

img_20150907_184732

Naslednji dan smo se odpravili z javnim prevozom v največje mesto – Kos. Začenjala se je ravno begunska kriza in tisto, kar smo doma gledali po televiziji, je zdaj bilo tu. Najprej smo se sprehodili po starem delu mesta, kjer nas je deloma spremljal grozljiv in žalosten pogled na begunce in na čolne s katerimi so se pripeljali.

Nato smo zavili na del, kjer je bila plaža. Tukaj je bila situacija malo drugačna. Senčniki in ležalniki zastonj (iskreno – za brisače ni bilo prostora), v lasti od barov nanizanih ob obali. Temu bi se lahko reklo, da smo bili na plaži kot ribe v konzervi. Ampak preživeli smo še enega v nizu krasnih dni.

Najbrž nam bo najbolj ostal v spominu izlet na vulkanski otok v bližini Kosa – Nisyros. Iz Kosa do Nisyrosa vozijo trajekti ali ladjice, ki jih v večini najamejo lokalne agencije. Otok, ki se otepa turizma in ki se ponaša z večjimi kraterji vulkana. Avtobus nas je pripeljal do kraterja, kjer smo izstopili. Na vhodu na območje smo dobili gradivo. Midva z najmlajšim članom sva počakala zgoraj, medtem ko so se ostali trije spustili v globino kraterja. Tla v kraterju so vroča, zato je pomembna primerna obutev, iz tal se ponekod dviga para in vrela voda, vendar je pot po kateri se lahko hodi, primerno označena. Vse skupaj spremlja močan vonj žvepla, ki ostane vse do pranja oblačil. Za osemletnico je bilo to noro doživetje, seveda pa smo si za spomin kupili tudi kamnine iz pravega vulkana :-).

img_20150908_113406

Teden dni na otoku Kos je minil hitro. Če povzamem: krasen preprost hotel z bazenom v bližini plaže, okusna lokalna hrana, fantastične plaže, nepozabni izleti po otoku in čaroben izlet na vulkanski otok Nisyros. Čas je minil prehitro.

Priporočamo družinam? Ja.

Se bomo vrnili? Mogoče. Ampak ne zaradi otoka samega, temveč ker te Grški otoki zasvojijo. In si želiš vsakič na novega :-).

Zimski ZOO Praga 2016

Živalski vrt v Pragi je zame najlepši živalski vrt na svetu. Razprostira se na 50 ha zemlje, ki jih v zimskem času v skrajšanem delovnem času (9:00-16:00) stežka obhodiš. Zgodovina praškega ZOO sega v daljno leto 1931, ko se je iz majhnega mestnega živalskega vrta v delu Prage, ki se imenuje Troja, razširil na to, kar je danes. Leta 2002 ga je prizadela strašna poplava, ko se je reka Vltava razlila in ga poplavila več kot polovico.

Do ZOO se najlažje pride z javnim prevozom. Najprej z rdečim (C) metrojem do postaje Nadraži Holešovice, potem pa prestopiš na avtobus številka 112, ki pelje direktno do živalskega vrta.

Tokrat naj slike povedo več kot besede, vsekakor pa je to must see ob obisku Prage.

Praha_ZOO_1Praha_ZOO_2Praha_ZOO_3Praha_ZOO_4Praha_ZOO_5Praha_ZOO_6Praha_ZOO_7Praha_ZOO_8Praha_ZOO_9Praha_ZOO_10Praha_ZOO_11