Mini pustolovščina v Celju

Iskanje Alminega skrivnostnega zaklada v Celju

Pride dan, ko bi si želel nekaj početi v mestu in enostavno nimaš več ideje kaj. Rad bi počel nekaj novega, nekaj zabavnega, nekaj da bo všeč ne le otrokom, ampak tudi odraslemu delu družine.

Pri raziskovanju kaj početi, smo naleteli na krasne pustolovščine – Mini Adventures, Stride and seek. Čeprav sva z Darkotom na začetku bila skeptična ali bo to zabavno za Makija, kako bo z Akslom in predvsem kako se bova zabavala midva, so bile vse skrbi odveč.

Na našo prvo pustolovščino smo se odpravili v Celje, moje srednješolsko mesto in mesto, kamor dostikrat zaidemo.

Mini pustolovščina je lično zapakarina v trajni vrečki iz blaga. V njej je zemljevid izbranega mesta, ki te na enostaven način popelje po ulicah, kjer z namigi odkrivaš točke, ki te pripeljejo do končnega cilja in zaklada. Priložene so tudi broške z junaki, s katerimi si mi popestrimo vožnjo v avtu, ko izžrebamo katerega junaka bo imel pripetega vsak izmed nas. Priložena je tudi kuverta s pravilnim odgovorom in simpatično pisalo, ki ga potrebujemo za označevanje rešenih namigov.

Najprej smo izžrebali broške, nato sva Makiju razložila osnove zemljevida. Kljub temu, da je štiriletnik in da normalno ni možno od njega pričakovati, da se bo kar naučil brati zemljevid, je za njega bilo zanj zelo zanimivo sodelovati, spremljati kje so točke na zemljevidu, spoznati, da je to stvar, ki nam pomaga priti od ene točke do druge in poiskati zaklad.

Namigi so jasni in zanimivi. Komaj je čakal, da najdemo točko in že ga je zanimalo kakšen je naslednji namig, kje je naslednja točka, ki jo moramo poiskati. Naš sprehod, če lahko temu tako rečemo, je bil zanimiv tudi za leto in pol starega Aksla. Sicer ni vedel za kaj gre, ampak naše navdušenje ga je gnalo naprej z nami in skupaj z Makijem je vriskal, ko smo odkrili, kar smo iskali.

Moram priznati, da sva se zabavala tudi midva in iskanje Alminega skrivnostnega zaklada je bilo za nas eno boljših doživetij v Celju.

Več podrobnosti ne bom izdala, saj je čar vsega, da sam odkriješ zaklad in se zraven neizmerno zabavaš. Pustolovščina v pravem pomenu besede.

Vsekakor pa bo to od sedaj naprej eno najljubših daril za naše prijatelje in njihove otroke. Pa tudi mi si bomo razširili zbirko, saj je dogodivščina primerna za vse letne čase.

*Objava je napisana iz srca in zanjo nismo prejeli nobene finančne spodbude.

Stari grad v Celju in Velenjski grad 2017

8. februar, kulturni praznik. Vsako leto ga izkoristimo za izlet. Ker smo bili letošnje leto na obisku pri babici in dediju, smo izkoristili priložnost za obisk Starega gradu v Celju.

Ko smo prispeli, nas je prijazen fant na TIC-u opremil s brošurami o gradu in nam predlagal smer ogleda. Celjski grad ponuja pravo poezijo razglednih točk na mesto Celje, reko Savinjo in širšo okolico. Vendar je to to.

Če ste v največjem slovenskem srednjeveškem gradu pričakovali ogled zbirk, pohištva, slik ali česarkoli iz vladavine znamenitih Celjskih grofov – ste (smo) se ušteli. Zimski čas – z izjemo lepih razgledov in zvočne inštalacije Marka Požlepa v stolpu nad Pelikanovo potjo, ni ravno prijazen za obiskovalce. Vsekakor pa so našega dvajsetmesečnega junaka razveselile stopnice. V bistvu ogromno stopnic. In pa vrtiljak s košarami.

Mogoče se moramo vrniti poleti. Ko se bosta naša junaka lahko srečala z vitezi ali pa mami in oči uživala kakšen prelep poletni večer v fantastičnem muziklu Veronike Deseniške ali na katerem drugem dogodku v organizaciji Zavoda Celeia, ki se resnično trudi za popestritev in razvoj turizma v Celju.

Velik plus si zasluži kavarna Veronika s svojimi zmernimi cenami, zunanjimi igrali in tudi notranjim igralnim kotičkom za otroke.

Namig: če si želite ogledati razstavo o Cejskih grofih, pa se ustavite v mestu v Pokrajinskem muzeju, kjer se boste lahko vrnili tudi v čas rimske Celeie in si ogledali še marsikaj zanimivega.

Velenjski grad

Če je Stari grad v Celju pustil grenak priokus vsaj pri starejših, pa smo vsi prišli na svoj račun na Velenjskem gradu. Začeli smo v sobi, kjer je predstavljena maketa mastodonta in ostanki izkopanin. Otroka sta bila več kot navdušena. Če je devetletnica z zanimanjem opazovala ostanke kosti in zob, je najmlajši navdušeno vriskal: »Slon, slon«.

Kustosinja nas je preusmerila v grad in nam priporočila smer ogleda. Na dvorišču nas je pričakala naslednja prijazna kustosinja, nam na hitro orisala kaj ponuja grad, nas usmerila in na koncu povabila na mini pogostitev.


Galerija in zbirke so bile zanimive tudi za mlajši del, največje navdušenje so požele Foitova afriška zbirka, zbirka Velenje po drugi svetovni vojni in rekonstrukcija trgovine in gostilne iz začetka dvajsetega stoletja.


Za konec smo se v kavarnici, ki ima sicer zelo ugodne cene, okrepčali s čajem, ki so ga bili na kulturni praznik deležni vsi obiskovalci, otroci pa so se posladkali z bonboni. V prijetnem ambientu kavarne so na voljo tako otroške knjige, kot knjige za odrasle, ki popestrijo čas.


Namig: Muzej Velenje ob nedeljah izvaja zanimive delavnice za otroke od 4 do 10 let.

Ob slovesu so nas preusmerili še na ogled Hiše mineralov, ki se nahaja na Starem trgu pod gradom. Ker sta bila naša junaka že prijetno utrujena, smo to izkušnjo pustili za prihodnjič.